Od enega od udeležencev IPv6-srečanja sem prejel zapiske, ki jih z dovoljenjem avtorja posredujem "v6-aware" javnosti. Hvala, Matija!
Zapiske sem pred objavo želel urediti, morda popraviti kakšno napako, ipd., potem pa sem se odločil drugače – gre za zapiske uporabnika IPv6 (ki ni Jan Žorž 🙂 in to je tisto, kar je pomembno. Spremenil nisem niti črke. Konec koncev — gre za "feedback", ki smo ga tako željno pričakovali!

V avtorjevem imenu prosim jezikovne "perfekcioniste", da so ob tej objavi strpni. Avtor tudi prosi, da morebitne napake v besedilu, kot je npr. napačen zapis imena vaše organizacije, vašega imena ipd., dobrohotno sprejmete.

Matjaž, Arnes

Hurricane Electric (Martin J. Levy, director of IPv6 deployment)

• ten years since the spec was published
• structure in Slovenia is focused on practical issues. A lot of work in Slovenia is real work instead of PP presentations.
• a phone eats two addresses (wireless and 3G)
• 9600 baud for 15000 people for Bell Labs in late seventies, a year of paperwork to get the arpanet connection, they got a class B allocation.
• 128 bits is the new design for layer 3. Change was very easy to do at the design level, but brings issues in the way you design networks.
• but it's not only about addressing
• iana exhaustion october 2011, RIR exhaustion october 2012 (the estimate moves backward and forward by about a year)
• Hurricane electric is ISP & datacenter operator (15 years old, based in si valley, ipv6 and tunnel connectivity since 2001 http://tunnelbroker.net)
• usually, even if you didn't think of ipv6, your vendor has, and you are probably capable of ipv6 in firmware and software
• all services on the network are dual stack (including DNS and NTP) and ipv6 hosting services
• where is revenue for v6? Let me show you where it isn't for v4.
• hurricane electric ipv6 enabled virtual hosting ($25 for self serve web space)
• 221 ipv6 tunnels from Slovenia to hurricane electric
• Europe is way further ahead of US and Asia in IPv6 deployment (according to CAIDA graphs)
• there are now enough ipv6 peering points that you get good interconnectivity
• backward compatibility was not built in as a core part of the network
• 6to4 and teredo try to get connectivity from within ipv4 islands, but they don't work very well.
• enabling ipv6 squashed client usage of teredo (they are on by default in vista and windows 7, and they start automatically when connecting to ipv6 content).
• people think "we don't have ipv6 traffic on our network", but they are wrong, there is usually a lot of teredo and 6to4 traffic, sometimes taking a very long way around.
• HE is running about 1.6 GB/s of ipv6 traffic currently (negligible compared to their ipv4 traffic). AMSIX is shifting about 1GB/s of v6 compared to about 500GB/s for v4.
• a lot of DNS traffic is on V6, even when looking for an ipv4 address.
• DNS is one of the easiest services to enable for v6
• 82M .com domains, 59M A, 1M AAAA, 1.6M A glue, 393 AAAA glue

Athanassios Liakopoulos (GRNET/6DEPLOY)

• financed by EU ( 1e6 &EUR; for 30 months)
• free tutorials at http://www.6deploy.org/
• training the trainers
• ipv6 testbeds request to testbed-managers@6deployIgnoreThisString.org
• testbeds have 7 routers, start out with ipv4 configuration and then you do pv6 experimetn by yourself.
• testbed for Slovenia has already arrived, it will be set up soon
• get hands-on experience, without tampering with your production network.
• e-learning packages, workshops, training courses, training the trainers, tiger team
• large-scale workshop (two-three days) soon

Matjaž Straus (Arnes) Poenostavitev delitve naslovnega prostora

• prejsnjic je predstavil hierarhicno strukturo na Arnesu (hrbtenica, prostor organizacij)
• /32 (prefix) /48 (do vozlisca) /64 znotraj vozlisca /96 za stranko
• /112 za povezave do organizacij
• uporabljajmo samo /64
• fe80::/10 (unicast link local) na povezavah so potrebni samo link-local naslovi
• vso opremo lahko ostevilcis z loopback naslovi, vendar je to odsvetovano.
• vsaka organizacija (vsaka dislocirana enota) naj bi imela svoj /48
• arnesova razprava@ipv6.si
• dolocene naprave filtrirajo ven vse prefixe ki so bolj specificni od /64
• link-local naslovi povzrocajo cudne stvari pri nekaterih verzijah ospf.

Rok Arzenšek Iskratel (IPTV v IPv6 omrezjih)

• stvari gredo v smer net-top-boxa (namest set-top-boxa)
• NATa ne zelimo vec, ampak lahko ga bo se kdo v prehodnem obdobju vsilil
• end-to-end addressability se ne pomeni end-to-end connectivity
• veliko pritiska in komplikacij od lastnikov vsebin
• sedanja resitev je zelo komplicirana (PCji za nat-om, VOIP in IPTV se odcepita prej)
• ce das hub med PC stran in VOIP/TV stran, pride do problemov pri providerju

IPv6 – uporabniška izkušnja Janez Sterle (LTFE – laboratorij za telekomunikacije fakultete za elektrotehniko)

• ljudje interneta ne vidijo kot IP protokol, ampak kot storitve
• torej ping in web/http (dosegljivost in cas prenosa)
• povprecno stevilo hopov za v6 je bila za priblizno 5 hopov manj kot ipv4 zaradi tunelov, pri native povezljivosti
• povprecni RTT za ipv6 je za spoznanje (7% pocasnejsi)

Luka Manojlovič Direct Access Windows Server 2008 R2 IPv6 storitve

• client na Windows 7 ali kasnejsem
• server na server 2008 ali kasnejsem
• to MS VPN solution
• server mora biti na edge-u (dva zaporedna IPV4 naslova, ali en native IPv6)
• s transition algoritmi pretvarja ipv6 v ipv4
• vsa komunikacija gre po ipsec
• vsebuje 6to4, teredo, iphttps, isatap
• odjemalec mora imeti 443 port odprt

Streaming multimedijskih vsebin na IPv6 Jure Kodžoman (RTV Slo) Damjan Cvetko (RTV Slo)

• leta 2008 so morali zamenjati provideja in s tem dobili provider independent address space in dobili svoj /32, in dali en /64 v DMZje
• ipv6.rtvslo.si je na dual stacku
• web balancer ni podpiral ipv6, pa so postavili enega web nodeov na dual stack
• zdaj je na web balancer na dual stack
• ostevilcili so IP na storitev ::80:1, ::53:1, ::1935:1
• najprej so dali DNS na dual stack
• spremembe
  • velikosti polj za shranjevanje naslovov
  • ipv4 mapped ipv6 ::ffff:1.2.3.4
  • dosegljivost?
• test46.rtvslo.si
• ligthttpd podpira, wowza podpira, ker podpira Java, Flash media server tudi podpira (ampak detektira ipv6 samo na redhatih, na debianih je treba shakat)

IPv6 v poslovnih okoljih Andrej Kobal(@astec)

• poslovno okolje ljudi, ki strezejo vsebine je zelo kompleksno, zelo nehomogeno
• locitev na poslovni (pogosto updatean) in procesni del okolja (zelo stabilen, malo sprememb, ker oprema ni PRIMARNO omrezna, (struznice, krmilniki, ipd)).
• geografsko razdeljena okolja
• za ponudnike vsebin in za poslovna okolja IPv6 nima killer aplikacije, sao stroski (izobrazevanje, prilagoditev namenskih aplikacij, zamenjava strojne/programske opreme)
• optimizacija stroskov?
  • vecji naslovni prostor
  • uporaba enolicnih naslovnih prostorov (poenostavljeno povezovanje naslovnih prostorov)
  • neposredni dostop do klientov, moznost stalne dosegljivosti odjemalcev
  • NAT in STUN nista vec potrebna
  • locitev ipv4 in ipv6 svetov ni ekonomsko upravicena
• tudi s tuneli se da zagotoviti zadovoljivo kakovost
• ampak native v6 je primernejsa resitev
• administratorje in uporabnike je vseeno treba izobraziti

Ali je lahko "neviden" IPv6 promet varnostna grožnja? Jan Žorž (zavod go6)

• 6to4 in teredo tuneli gredo cez/skozi NAT
• ce nimamo ipv6 varnostne politike, gre mimo nas promet za katerega sploh ne vemo
• Odnesemo prenosnik v sluzbo, ce na njem tece radvd, bodo ljudje iz cele firme hodili ven in ljudje od zunaj lahko pridejo v firmo
• ipv6 promet je treba obvladovat in ga poznat
• native ipv6 ima vedno prednost pred teredo in tuneli
• ipv6 ukinja NAT, get over it.
• obstajajo ipv6 pozarni zidovi

Kam usmeriti naša IPv6 prizadevanja v poslovnih omrežjih? Ivan Pepelnjak (Nil)

• do I care about ipv6
  • ipv6 is here, deal
  • you'll get stuck on migration details
  • start small, but start now
  • everyone uses 4-4 NAT, it's bad
  • slow migration to ipv6 needs more NAT
  • 6-to-4 NAT stinks
  • 4-to-6 NAT is horrendous (v4 addresses of servers change dynamically, and the NAT has to change all packets. Very, very bad).
  • dual stack (private network rfc 1918 ipv4, dmz using public ipv4)
  • some clients only have v6. These clients will access our server through 6-to-4 NAT, which means only browsing will work.
  • some years from now, some servers will HAVE to have ipv6 addresses, because there will be NO MORE ipv4 addresses for them. If at that point you're still using RFC 1918, you're fucked.
  • time to move is now, when knowledge is cheap, when you HAVE to move, it will be expensive. At this point, there will be applications you simply can't offer.
• where should I focus my efforts?
  • deploy ipv6 in your DMZ, dual stack on non-critical servers
  • when clients with ipv6 appear, you can move your DMZ to dual stack completely
  • third phase: you need to use external ipv6 servers from your network, if you didn't move in time, you will suffer with 4-to-6

Kratki update-i ponudnikov vsebin in ISPjev

• Arnes: ze nekaj casa prisoten, hudih update-ov ni, v6 laufa v hrbtenici, /64 na vse povezave, /48 za organizacije in njihove enote http:///www.communitydns.eu/
  • poskusno uvaja v6 v omrezja strank
  • studentski domovi so ze gor, cca 60 razlicnih organizaci skupaj
  • radio student na ipv6
• Simeon Lisec, telekom
  • na zunaj nic, ker dokoncujejo en projekt poslovne narave, Q2 2010 bo podprt VPN na sestici, sodelujejo v institucijah in zavodih
  • general dual stack rollout
  • dual stack podprt povsod, jedrno omrezje uporablja MPLS z 6PE.
  • vsa vsebina in storitve naj bi podpirale dual stack
  • dostopna omrezja pppoe ipoe mora podpirati dual stack (no odlocitve nagibajo se k ipoe)
  • wholesale: autentikacija je osnovni problem, potrebno je spreminjati pogodbe
  • rezidencni uporabnki: DHCPv6 z ekstenzijami
  • telekom bi lahko danes uvedel native v6 brez problema na wholesale nivoju, ampak protokoli za to se niso zreli
  • DLNA protocol stacks are still all ipv4
  • poskusil bodo stvari naredit v enem koraku
  • no way to be beta tester (beta testers are internal only)
  • samo s svojo opemo se lahko borijo proti degradaciji storitev
  • interoperability med silikon vendorji je zelo velik problem
• Amis: Ragnar Us
  • povezljivost in core deluje na ipv6 (5 ASov ze imajo, rtv, domenca, itd)
  • prehod na DSLu je malo bolj kompliciran, problem je triple-play
  • za CPEje je smiselen samo dual stack, vse ostalo je strikarija
  • beta testerji bodo samo njihovi zaposleni
  • tezko je dobiti ipv6 linke do tujih providerjev
  • naslednji korak je native ipv6 do velikih firm
  • celotna kolokacija je brez problema ipv6 enabled
• Denis, Tus telekom
  • v coreu imajo naslovni prostor ipv6
  • so pripravljeni to tudi ponudit koncnim uporabnikom, predvsem podjetjem
  • problem so CPEji za koncne (rezidencne) uporabnike
  • v kolokaciji se je treba dogovoriti za dual stack, ampak se lahko dobi
• Miha Verbic, Najdi.si
  • tezave: ticket: implementiraj IPv6, proracun 0. Vse naredili z open source, linux in derivati
  • dual stack dela, apache, vse dela. Redundanca je problem. Proprietary resitve ne podpirajo ipv6, so morali shakat open solutions, spet na open source
  • najprej je treba dostop do ipv6 dati razvijalcem
  • v firmi imajo vsi ipv6, aplikacije tudi ze intenzivno testirajo na sestici, www6.najdi.si
  • strah jih je naenkrat dodati AAAA recorde za vse domene
  • shrani.si bo prva stvar, ki bo lansirana na dual stacku
  • java naceloma nima tezav s sestico, PHP naceloma dela, dolocene stvari pa ne. Geoip dela za ipv4 tudi za ipv6, ampak v PHPju ne.
• Astec: Anrej Kobal
  • 2005 izobrazevanje, 2008 testno omrezje, 06/2009 lastni ipv6 streznik na netu, 06/2009, HKOM (drzavna uprava), 08/2009 splosna uvedba ipv6
  • 1 korak:varnost, zato je bila zadeva popolnoma locena
  • polno dual stack, 2xDMZ, nadgrajene pozarne pregrade, lokalno zicno in brez-zicno
  • uporabniska izkusnja je primerljiva,
  • izobrazevanje adminov je kljucno
  • pogostnost uporabe DNS, HTTP, SMTP
  • tuneliranje je dobra alternativa native dostopu
  • poskusov zlorab javnih streznikov je relativno malo
  • sprememba naslovnega prostora, PI naslovni bodo naredili na ipv6
  • testirajo VOIP + IPv6
• Jan Bervar: NiL?
  • Edini, ki mu je NAT se vedno vsec.
  • so morali zaedvo poznati, ker jo predavajo
  • remote labi: routerji, kjer se lahko igras z ipv6 remotely
  • PI povezava v IPv6. Natively, multihomed IPv6.
  • Naslovna shema, BGP multihoming
  • native povezava na Amis
  • Softnet se ne dela ipv6, ampak zaradi NiLa? bodo v roku kmalu backbone postavili na sestico
  • HSRP v1 ne podpira v6
  • neighbour discovery ima se nekaj problemov
  • dobili so /48, za vsako omrezje noter /64 in stateless autoconfig, dns se vedno na v4, it just works
  • tezave TCAM v L3 stikalih Cisco Catalyst
  • omejitev funkcij TCAM/64, ker 3-4 x vecja uporaba TCAMa, kar omejuje stevilo prefixov in ACLjev
  • ne mores imeti GW v bridgeanju ipv6
  • ipv6 ni bil podprt v failover nacinu za ASA 5500.
  • tacacs+ ni kompatibilen z ipv6
  • lotus notes niso uspeli spraviti na dual stack, hoteli so narediti NAT-PT, pingalo je (ampak manj kot 500 byteov), 50% packet loss,
  • e-learning6.nil.com kmalu
  • naprej: bgp dual homing, reverse DNS, ipv6 do domacih omrezij, ipv6 vpn, fw, izvedba na streznikih
  • ne tako kmalu SMTP MXi (Cisco Irnoport) DNS, tacacs, radius, syslog
  • vzelo je malo casa, med igranjem niso pokvarili nic v v4, dual stack je najbolj zanesljiva pot
• Kruno Kisichek, Mobitel
  • so zaceli s pripravami
  • konkretne aktivnosti za naslednje leto
  • testno IMS so postavili lani, ni se terminalske opreme za v6
  • pricakujejo veliko uporabnikov mobilnega Broadbanda. imajo par tisoc uporabniko na 29 euro internet neomejeno
  • nadgradili so programsko opremo in pridobili naslovni prostor,
  • najprej javno dostopni servisi (planet) na dual stack, mpls, peeringi
  • access je bolj problematicen. Terminalna oprema ni problem, problem je GGSM, ker ne omogoca dual stacka na APNjih. Trenutno potrebujejo locen APN za vsak stack. Release 8 in 9 bosta to zrhihtala (mobitel je na osem).
  • content based charging ne dela na ipv6.
  • naslednje leto ipv6 se ne bo na javnih apnjih. bo pa na privatnih (za poslovne stranke), bo pa tudi poseben APN za ipv6.
  • vecina smart telefonov ze podpira IPv6
  • ipv6 omrezje bo brez NAT (bo pa verjetno firewall, ker ne zelis, da placljivemu uporabniku nekdo nastepa stroske za promet)

Okrogla miza (Davor Šostarič, MZT)

• Eni pravijo da nic ne dela, in bojo pocakali, drugi pravijo da so deployali brez problemov. Kaj pricakujete od drzave?
• Zeljko puljic, clan uprave telekom za tehnologijo in infrastrukturo, lisovec telekom koordinator za tehnologije, matevz turk predsednik poslovodstva t2, 2 x apek, vodja VMCja rtv, Pipi iz NiLa? , Marko Erjavec ministrstvo za javno upravo, Avgust Jauk (arnes), Damjan Ceric tehnicni direktor AMIS.
• Kaj je potrebno, da pridemo na sestko? Nekoc smo rekli, da si je ne moremo privosciti, danes so cene padle. Kaj nas danes ovira?
• Ali ima Apek strategijo? Ne. Zakaj bi se regulator vmesaval? Evropski regulatorji se posvecajo ipv6 v delovnih skupinah, ampak drugace se nocejo mesat.
• Pipi: Uporabniki nocejo Ipv6, uporabniki hocejo samo surfat. Mobitel je to resil z Natom, zato imajo probleme z video streamingom, industrije to vecinoma ne zanima. Short term nikogar ne zanima, ker ne bo dodatnega dobicka, samo stroski in prezivetje v bodocnosti, kar ne vpliva na ceno delnice. Potrebujemo stimulativno akcijo drzave, drzava se mora obnasati kot da je ipv6 potreben in ne sprejme opreme in aplikacije, ki ne dela na ipv6, ter tistim na ipv6 ponuja davcne olajsave in evropski denar.
• Sostaric pravi, da bo pri razpisih zacel zahtevati ipv6 in da bo na to opozoril svoje kolege na drugih ministrstvih.
• Notranja uprava: 5000 masin v HKOM, vse so vecinoma IPv6 ready, naredili niso pa se nic, ni rezerviranih cloveskih in financnih virov za prehod HKOM na ipv6 (vodita ga samo dva cloveka) Iamjo 200 aplikacij. Treba je koordinirati njihove lastnike in programerje, da bodo presli na ipv6 – za nobeno aplikacijo ne vedo, ali to omogoca ali ne. Vso opremo pa ZE narocajo z ipv6 zahtevo, oziroma brez tega nekateri sploh ne prodajajo vec.
• RTVSlo: RTV je skusal bit prvi, ne pristaja na logiko, kaj bo naredila drzava. Drzava mora povedati ljudem, zakaj naj bi sli v ipv6. Pri Y2K? smo jasno povedali ljudem, zakaj morajo narediti spremembe, pri ipv6 pa ne.
• Telekom vidi ipv6 kot infrastrukturni projekt, Da bo zmanjkalo naslovov je banalen razlog, v razpisih se mu zdi ipv6 stvar higiene. Smernice bodo pomagale uporabnikom, da se nekaj naucijo, service providerji bodo pa imeli bolj zagotovljeno kontinuiteto. Telekom ne deluje samo v Slo ampak v regiji in bodo to izkusnjo izvozili tudi na druga obmocja, kjer so prisotni. To znanje bodo izkoristili, da se prodajo kot svetovalci pri integracijah. Vsi bodo gledali na stroske uvajanja, ampak implementacija bo kmalu neizogibna.
• T2: operaterji nimajo izbire, to bodo morali narediti vsaj na javnih delih omrezja, glede na hitrost zmanjkovanja naslovov se bodo morali podvizat.
• halcom (HKOM?) ali je kaksen operater naredil oceno tveganja, ce ne gredo na ipv6? smatra da gre zadeva od zgoraj navzdol (od operaterja k uporabnikom)
• telekom: so se pogovarjali o rizikih in se sploh ne sprasujejo CE bodo v ipv6, v planih 2010-2013 je 100% jasno da grejo in bodo dvigovali intenziteto. Omejevanje stroskov je stvar poslovnih planov, treba je tudi gledati na katerih segmentih bodo najprej pokazali storitvene platforme z novo strukturo omrezja. Te bodo morale biti kompatibilne z obema ip nivojema. ipv6 je eksplicitno v planih implementacije.
• telekom tech: svetova sta zdaj dva: v4, v6 vmes pa prepad. Problem so kompetence. Zaradi neaktivnosti ponudnikov storitev lahko pride do degradacije spleta. Kdo je odgovoren za izboljsanje izkusnje uporabnika, ce pride do degradacije? Internet je globalni servis, ponudnik lahko vpliva samo na svoje omrezje in ponudniki storitev in vsebin bodo morali za stvari poskrbeti pri sebi in investirat.
• amis: uporabnika je tezko forsirat, da preide na ipv6, ampak pocasi bodo tuje stvari nehale delovat. userjev ne zanima, po katerem protokolu bodo surfal.
• Sostaric: ponudniki storitev bodo morali skrbeti
• Hkom: e-zdravje oprema bo ipv6 kompatibilna, za kartice je to stvar aplikacije in je NACELOMA ipv6 kompliant, vse temelji na SSLu, ne vidi vecjih tezav, previden je dual stack.
• Pipi: aplikacije so tam, kjer so bile 1990. Ce ne zahtevas, da so testi v ipv6 realnem okolju, ni garancije, da bo tam delovala, ker so knjiznjice tako zanic zapisane, da ce ne ves kaj dela, aplikacija ne bo delovala. Vsak, ki bi razvil aplikacijo za drzavo, bi moral dokazati, da dela na v6.
• apek lahko doloci, da morajo biti v prehodnem obdobju stvari ipv4 dostopne, ne morejo pa izdat obvezujocega akta.
• TV: browserji. Ce medijski ponudnik naredi portal, ki se ne da odpret v IE, nihce ne klice MS, ne klicejo niti RTV, samo nehajo uporabljat. Ponudnik mora poskrbeti, da dela za vse. Kontraprimer je digitalna TV, tam bodo nasrkali uporabniki, ki bojo pac morali kupit nov televizor.
• Jauk: ponudniki vsebin, ki ne bodo zrihtali v6 pac ne bodo vec vidni na internetu. Morajo pa tudi ponudniki narediti svoje. Prehod bo tezji kot zgleda. Nekoc si najel linijo in delal kar si hotel. Danes se solam in enterpriseom bolj splaca layer 3 VPN, ta pa je samo na v4. Cakamo na layer 3 vpn na v6. Telekom bo to menda ponudil naslednje leto.
• Jan Zorz: projekcija je 726 dni do konca ipv4 prostora. Kaj bo takrat, ne vemo. Do takrat je projekcija 4.5 G novih BB uporabnikov, ki ne bodo mogli dobiti v4 prostora.
• Siol: realne teste je treba delati. Driver na koncu bo vseeno trg. Vse bo reseval SLA. Ce hoces best effort, bos imel best effort.Vsi v verigi morajo delovati harmonicno, drugace ne bo prislo do quality of service. Kdor bo imel atraktivno storitev in poslovni model, bo uspel na trgu. Ce pa zagotovis neko okolje, ki nima uporabnikov ali ne ponujas storitev, si delal zastonj.
• chat vprasanje: kdaj bo T-2 uvedel ipv6? Odgovor: takoj ko bo mogoce, ne ve se tocno, kdaj. Stvar ni enostavna. Do neke mere ja, da se naredi cela storitev, kot je mapiranje iz 4 v 6 je pa vprasnje. Kar se tice staticnih naslovov. Na fiksnem omrezju so tudi njihovi dinamicni naslovi dokaj fiksni.
• sostaric: providerji vedo, da rabijo sestko, content providerjev ne bo niche gledal, ce ne bodo na sestki.
• Hkom: nekaj je mrezna oprema, kjer brez problemov dobis verzijo najnovejsega software-a. Drugi del so pa vsebine, kjer se vcasih sploh ne ve, kdo je skrbnik, pa zadeva se kar zivi. Pokazejo se problemi, kako pripravit napravo, ce originalnega programerja ni vec. Mrezna oprema se menja na 5-6 let, aplikacije pa lahko zivijo desetletja, se vedno imajo IBM 3270 terminalske aplikacije, ki zanesljivo delujejo in "so vecne", rabili bi veliko energije, da se to preprogramira, pa zakaj? Aplikacija sluzi namenu, zakaj bi jo zamenjali? Mi kurimo vas denar! Zgodovina nas vlece nazaj, da nekaterih stvari nocemo ali ne smemo narediti. Tukaj bo nekaksen NAT edina moznost (da bo navzven videti kot 6, na noter bo pa 4). Operaterji bodo MORALI zagotoviti konverterje. Zato nic ne naredijo in bodo pocakali da se to skristalizira.
• siol je vesel, da se zavedajo problema legacy-ja. DO leta 2000+ so vsi telekomi delali na klasicni telefoniji, zdaj se selijo na nove zadeve. Zdaj se bodo internet guruji borili s problemom legacy-ja. Resi nas neke vrste solidarnost, v smislu da ves, da katere meje bos toleranten, kje bos zahteval QoS? , kje pa bo siva cona, kjer stvari vcasih ne bodo delovale.
• Sostaric: zakonodaja v zvezi s v6 se ne bo sprejemala, apek bo sprejemal kaksna priporocila, raziskovalci delajo po svoje, pragmatiki pa delajo koristne stvari. Financnih inekcij ne bo.

Vaš IP naslov (ali ste na IPv6 ?):
3.146.206.117

Comments(2)