O “zmogljivosti” Tereda
Geoff Huston je na RIPE Labs objavil zanimiv članek o meritvah zmogljivosti Tereda.
Teredu nekateri v šali pravimo Teredo Microsoftis, posebno ko ga primerjamo s Teredom navalis, ki rad vrta luknje v ladijske trupe ;-). Geoff se v članku ne ukvarja s problematiko varnosti, temveč opisuje meritve zmogljivosti Tereda.
V članku je najprej jasno opisano obnašanje Microsoftovih sistemov z aktivnim Teredom-vmesnikom in pojasnjeno, zakaj je število “dual-stack” povezav, ki izvirajo s Teredo sistemov, tako zelo majhno. Problem tiči v DNS-u.
V nadaljevanju članka so predstavljene meritve, ki Teredo postavljajo v precej slabo luč, posebno v primerjavi z “native” povezljivostjo.
Geoff zaključuje s tremi “omrežnimi aksiomi”:
- Tuneliranje ni nikoli dobro.
- Naprave, ki upoštevajo stanja (stateful), so v podatkovni poti vedno problematične.
- NAT-i so čudni!
in ugotavlja, da je delujoč Teredo pravzaprav velik dosežek. Še dobro, da se WIndows sistemi obnašajo tako, da se Teredu večinoma izognejo. Argumenti, da je bolje, če bi bil Teredo privzeto izklopljen (podobno je bilo predlagano za 6to4), so izjemno močni.
Vaš IP naslov (ali ste na IPv6 ?):
3.149.247.111
Definitivno downside vpeljave bodo ti prehodni mehanizmi, ki bodo sedaj povzročali nemalo težav. Iz izkušenj pa je implementacija na Microsoft-u(Win//2008) zelo neugodna in pri dualstacku pogosto prihaja do delnega nedelovanja IPv6 – recimo dela ping,tracert,… browsat pa ne gre 🙁
… in to bo velik vir težav in “brokenessa” na World IPv6 day 8.6.2011… Na summitu bo veliko za prediskutirati, že vidim…
…hja in tudi nekaj pomankljivih implenetacij orodij in filtrov(iptables) v večjih distrotih 🙁 … bo pestro 🙂