Te dni se odvija IETF meeting v San Franciscu. Čeprav nisem tam, spremljam kaj se dogaja. Enotni smo si, da je bil IPv6 implementation process do sedaj – failure. A to je edina stvar, v kateri smo si enotni. SHARA BOF (Shared IP bird of feather) je pritegnila takšne množice ljudi, da niso vsi mogli v dvorano. Tam so bile kamere in novinarji, dvorana je pokala po šivih, prisotni so bili vsi, ki kaj pomenijo…

Ponavadi se na BOF meetinge primaje peščica navdušencev, ki se tam po vsej verjetnosti najprej skregajo in potem odrinejo na pivo v najbližji bar. Tokrat temu ni bilo tako. Špekulira se celo, da se bo ta BOF preformiral v eno najpomembnejših “working group” na IETF-ju, saj se ukvarja s prihodnostjo prehoda omrežij na IPv6, predvsem pa je poudarek na ideji, kako vse skupaj ISP-jem olajšati, da njihovi uporabniki ne bodo čutili krute palice realnosti in ignorance velikih igralcev na tem področju do sedaj, ko smo zamudili vse, kar se je zamuditi dalo. Prehod je predvideno boleč, shared IP v vsaki pojavni obliki pa oblaži udarec slabe dostopnosti do vsebin na IPv4 končnemu uporabniku. Ali bo to CGN (ali LSN – large scale nat) ali bo to A+P ali kompromis vsega skupaj, to bomo še videli. Tragično je že to, da smo primorani iti v kompromise, kot je shared IP. A nas ni že NAT dovolj udaril po glavi? Kako naj se izognemo nadaljnemu raztegovanju in vulgarizaciji ubogega IPv4, ki je že sam po sebi luknjast kot Emmental sir in tako poln napak kot malo protokolov do sedaj? Odgovor je – ne moremo. Z v4 skropucalom bomo morali še dolgo živeti. Koliko dolgo? Toliko dolgo, dokler IPv6 ne bo dosegel kritične mase deploymenta in bomo lahko IPv4 začeli počasi ugašati. Všeč mi je Randyjeva definicija tega dejstva: “we have a spike and a long tail.” Vprašal sem ga: “how long we want the tail to be?” Nisem dobil odgovora… lahko je toliko dolg, kolikor je velika naša ignoranca pri uvajanju IPv6. Dolg. Zelo dolg.

Na SHARA BOF je imel svoje predavanje tudi Geoff Huston, katerega ne maram preveč. Oseba je čisto preveč senzacionalistična, Cisco se že pritožuje, da ima zaradi njegovih “razbijaških” kolumn kar precejšnjo škodo, saj njegova predavanja in zapisi mrgolijo stavkov kot je “the more NAT we can deploy, better we do”. Me je pa presenetil en njegov slide na meetingu, na katerem je zapisal:

One evolutionary view of network architecture – moving up the stack

circuit networking – yesterday
shared capable network with embedded applications
simple ‘dumb’ peripherals
single simple application

packet networking – today
simple datagram network
complex host network stacks
simple application model

identity networking – tomorrow
realms of simple datagram networks
locator-based simple host network stacks
identity-based complex application overlays

Zanimivo razmišljanje… to gre krepko čez meje IPv6, to je že tam, kjer smo bili zadnjič z Vinceom Fullerjem iz Cisca, ki dela teste locator-based-routinga po svetu (mimogrede, to bo tudi treba stestirat, na voljo imam “entry point” 🙂 ). Ja, Cisco že testira locator-based network, kjer ni več klasičnega routinga ampak se informacije širijo preko lokatorjev, LISP so to poimenovali.

Skratka, kaj nam prinaša bližnja prihodnost? Nič kaj lepega, treba se bo učiti, IPv6 je čisto svoj svet, treba bo delati in če ne bomo pametni bomo trpeli. Če bomo dovolj bistri in zadeve postorili do časa, imamo možnost, da nas ne bodo povlekli skozi živo mejo in hkrati skozi kombajn. Ali nas mlatili z zlato opeko zavito v rezino limone… Ja, k Douglas Adamsu se moram zatekati po prispodobe… ali drugače rečeno, ko me kdo vpraša, koliko je že postorjenega glede IPv6 implementacije ponavadi odgovorim z vprašanjem: “Kako plitek je ocean?”

Randy je na SHARA BOF naredil predstavitev A+P RFC proposala in po koncu šakale iz nasprotnega tabora elegantno prepustil preostali ekipi.

Če koga zanima, tukaj je predstavitev ki vsebuje kar nekaj novih pogledov na samo idejo A+P.

Še vedno se srečujemo s problemom, ko je kljub takšnemu zanimanju in toliko besedah stanje še vedno takšno, da bi vsak najraje sedel na svojem hribčku in z njega delil modrost, vse skupaj postane ena politična intriga, ki ne vodi nikamor. SHARA BOF je bila zasnovana okrog A+P proposala, pa naj bo to ostalim všeč ali ne, to še Teemu Sovalainen, chair grupe – prizna. Kaj bi se slepili in metali pesek v oči, tako je. Alain Duraind, Geoff Huston in nekateri drugi bi pa NAT-ali cel svet. Ne, nočemo tega. Iz več razlogov nočemo tega.

Pustimo IETF, se bodo že zmenili do konca tedna, kar se imajo za zmenit.

V Bruslju je bil na evropski komisiji IPv6 meeting, kamor so bile povabljene vse članice evropske unije. Iz Slovenije ni bilo nikogar, zgleda da so na MVZT-ju povabilo spregledali ali pa ga niso resno jemali. Vsaj dva bi z veseljem šla gor, Matjaž iz Arnesa sigurno, jaz pa tudi.

Martin J. Levy, direktor in strateg za IPv6 na Hurricane Electric mi je poročal, kaj se je v Bruslju dogajalo. Ne gre vse tako, kot bi si želeli, se pa premika. Zbrani publiki je naredil prezentacijo, kaj se jim v evropi dogaja za IPv6 področju in predstavil he.net IPv6 omrežje (tunnelbroker.net je en od entry pointov). Ko bo njegova prezentacija nekje uradno online bom dal tudi naslov nanjo, meni jo je sicer poslal, ampak…

Skratka, veliko bo treba še razmisliti, preden bomo lahko vlekli kakršnekoli zaključke, kaj se bo dogajalo, predvsem pa “učiti se, učiti se, učiti se…”

Jan Žorž

Vaš IP naslov (ali ste na IPv6 ?):
3.145.110.99

Comments(0)