Italija z zakonom prepovedala ISP-jem dodeljevanje privatnih IP naslovov svojim uporabnikom.
V Italiji je vlada 30. marca 2008 sprejela popravke zakona “d.lgs 109/2008”, v katerem so v 6 členu (art. 6, comma 5) zapovedali ponudnikom dostopa do interneta, da morajo na javno dostopnem delu interneta zagotoviti efektivno unikatnost IP naslovov, katere dodeljujejo svojim uporabnikom. Zakon je stopil v veljavo 31. marca 2009…
Citiram iz dokumenta “d.lgs 109/2008”:
“5. I fornitori di servizi di comunicazione elettronica accessibili al pubblico che offrono servizi di accesso a internet (Internet Acces Provider) assicurano la disponibilità e l’effettiva univocità degli indirizzi di protocollo internet entro novanta giorni dalla data di entrata in vigore del presente decreto.”
Riccardo Losselli je v emailu na RIPE IPv6 WG mailinglisti to uredbo prevedel in pokomentiral takole:
“Which, roughly translated, states that starting from march 21 2009 “any access provider, providing public connectivity (which means connecting people to the Internet), must ensure effective avalability and unicity of ip addresses assigned to the end user.
Which means that if you want to comply to the law you MUST assign a public ip address to any user you connect (and by the way if you give internet access on public locations you should also be able to track down the identity of each single user that has connected, including a copy of an ID document or some other allowed certain identification methods).”
1:0 za Italijane 🙂
Predlagam, da podoben zakon (če ga še nimamo) sprejmemo tudi v Sloveniji. S tem preprečimo celotne ISP access networke za velikim NATom v jedru omrežja, preprečimo pa tudi anonimnost in s tem povezane zlorabe iz javnih wifi hot-spotov, kjer vsak lahko počne kar hoče. Sedaj ima že veliko barov in gostiln brezplačni wifi internet dostop za svoje goste, a kako naj vemo, da nekdo na takšnem omrežju ne počne zadev, ki nas lahko drago stanejo?
Jan Žorž
Vaš IP naslov (ali ste na IPv6 ?):
3.144.98.13
Comments(11)
Se strinjam da se tak zakon sprejme, predvsem zaradi identitete in zlorab na javnih hot-spotih.
A to velja tudi za Mobitele? Bo precej IP naslovov potrebnih 😉
Kako pa to velja za dom? Imam ruter in za NAT-om private IP Adress Range. Kaj pa če se sosed poveže gor?
LP,
David
Če se tvoj sosed poveže na tvoj router in vdre na NLB ter povzroči škodo, se bodo kriminalisti zglasili pri tebi doma in te obtožili vdora. Na tebi je, da probaš dokazati, da je to bil nekdo drug, seveda če imas detaljne log zapise NAT translacije skozi čas, pa še potem to teško dokažeš.
Ker so ti dokazali vdor si ti kriv, dokler ne dokažeš nasprotnega.
Jan
Se ne strinjam s takim zakonom. S tem se efektivno zmanjsa pravica do zasebnosti, ki jo imamo vsi v Clovekovih pravicah.
Prav tako se s tem ne bo zmanjsalo zlorab. Kvecjemu povecala. Kraja identitete bi se se dodala k temu.
They who can give up essential liberty to obtain a little temporary safety, deserve neither liberty nor safety.
— Benjamin Franklin
Nase svoboscine so pomembne, ne mecime jih stran zaradi zmotnih idej.
Ne razumem čisto natančno, zakaj se ne strinjaš. A če ti ISP dodeli privaten IP naslov na tvojo napravo, ki se povezuje v internet, se ti s tem poveča pravica do zasebnosti? A če na javnem wifi hot-spotu dobiš dodeljen privatni IP naslov, je to zasebnost? Mislim, da smu tu malo mimo usekali.
S tem zakonom ščitijo uporabnike, da jih ISP ne bi zaprl v walled-garden, hkrati pa preprečujejo zlorabo anonimnosti na odprtih wi-fi hot-spotih, kjer zahtevajo sedaj identifikacijo, kdo uporablja kakšne IP naslove.
Pri komunikaciji preko interneta ni privzete pravice do zasebnosti. Če bi rad zasebnost, kriptiraj podatke. Transportni podatki o uporabniku in njegovem IP naslovu pa morajo biti sledljivi – po zakonu.
Prav tako je privzeta pravica do zasebnosti kot kjerkoli drugje. Pravica do zasebnosti komunikacij je v temeljnih clovekovih pravicah.
Zal zivimo v casih ko se smatra da z sledljivostjo ljudi povecamo neko navidezno varnost. Ko pa potrebujemo samo nekaj kot je npr TOR in ze smo bolj anonimni.
Kar se tice walled-garden. Bolje imeti zakonodajo, ki je specificna za to kot pa neki broad zakon, ki pokriva se dosti drugega. To je velika napaka danasnjih zakonov. Tako “broad” so spisani da nakoncu poberejo se toliko drugega.
Ce sem jaz ISP in ponujam neko storitev za svoje uporabnike, zraven jim pa se nudim kaj drugega imam polno pravico do walled-gardena za mojo storitev.
Kar se pa tice zlorab. Kaj pa ce imam kaj pomembnega sporociti nekomu ne zelim pa da bi kdorkoli(tudi prejemnik me mogel izslediti).
Ta zakonodaja je namenjena kontroli ljudi in nicemur drugemu.
Ko govoris o transportnih podatkih… govorimo o IPjih in kater narocnik ima specificnega. Ne pa o specificnemu uporabniku.
Kar se pa tice dokaz o vdoru. Dostop mojega IPja do nekega sistema niti priblizno ni zadosten dokaz o vdoru. Dokazano mi mora biti da sem bil jaz ta oseba. Nikoli ni na meni da dokazem da necesa nisem storil. Ampak na policiji da sem nekaj storil. Nedolzen dokelr mi ne dokazejo krivde.
Mogoce priporocam ogled torproject strani in anonet wikipedia page.
Lepi so bili casi idealizma. Da, tako bi moralo biti, a ni.
Ne strinjam se edino s tem, da ce si ISP in ponujas storitev, da imas polno pravico do walled-gardna. IPTV, telefonija in podobne storitve so lahko (in je tudi priporočljivo da so) znotraj walled-gardna, nikakor in pod nobenim pogoje pa ti ne smeš zapreti uporabnikovega dostopa do interneta v walled-garden.
Na kratko bi to pomenilo to, da si uporabnika priklopil na omrežje, ki je priklopljeno na internet, se pravi da uporabnik ni več priklopljen na internet in ima do interneta omogčen le posredni dostop.
Zabavno bi bilo v tem primeru opazovati, kaj bi se začelo dogajati v medijskem in prodajnem prostoru…
Nikoli nesem rekel za internet. Ampak za storitve, ki jih ponujas(i.e. IPTV/VoIP itd).
Kar se pa tice idealizma… in tako bi moralo biti… ce se vdas zmaga drug. Zato se je treba boriti za vsak NOHT pravic, ki jih imas oz. hoces.
Tocno tako. Zato se pa borim, moja pravica je pravica do neposredne komunikacije na internetu, pravica do neposrednega dostopa do interneta, pravica do javnega IP naslova za vsako napravo, ki zna preko IP protokola komunicirati. To je pravica, ne pa false-sense-of-security na RFC1918 IP naslovih.
Zakaj vsi potegnejo to bedarijo da je NAT == security.
Pozabil si omenit pravico da se ti ni potrebno photo IDjat za to da imas IP do vsake IP6 naprave. To je motece v italjanski zakonodaji. Zal imam probleme podpirati zakone(pa ce so se tako dobri) ce imajo notri zmanjsanje pravic.
> Kaj pa ce imam kaj pomembnega sporociti nekomu ne
> zelim pa da bi kdorkoli(tudi prejemnik me mogel
> izslediti).
Aja? Kaj pa če jaz nočem sprejeti nobenega sporočila od anonimnežev? Zakaj vendar bi naj tvoja pravica do tega, da lahko nekaj sporočiš meni, ne da bi jaz zvedel, da si mi to sporočil ti, bila vredna več od moje pravice do tega, da od tebe ne sprejmem nobenega sporočila, če se mi najprej ne predstaviš?
Aleš