Internet Governance Forum 2010 v Vilniusu (Litva) se začne naslednji teden…

IGF2010, zadnji od petih eventov v seriji “internet governance forum”, ki je namenjena predvsem vladnim in državniškim organizacijam se začne naslednji teden, 14. septembra. Kakor sem že zapisal nas je NRO/RIPE-NCC povabil, da predstavimo svoje delo in dosežke na IPv6 v Sloveniji na workshopu, ki bo na sporedu prvi dan dopoldne…

Tokrat sem kot predavatelj prvič dobil uradno napisano povabilo, kar se mi je zdelo zelo korektno. Workshop z naslovom “IPv6 Around The World: Surveying the Current and Future Deployment of IPv6” bo na sporedu v torek, 14.9 dopoldne, vodja (chair) delavnice pa je Patrik Faltstrom, svetovalec švedske vlade za IPv6 in hkrati tudi že potrjeni keynote govorec na prihajajočem 4. Slo IPv6 summitu. Poleg Patrika in mene bodo gostje na delavnici še znana imena iz vladnih krogov, ki se ukvarjajo z internetom, osebno poznam le nekatere – Constanze Burger iz nemške vlade, John Curran – ARIN CEO in Tuy Bernard iz Renaterja, francoske akademske mreže. Z ostalimi se še nisem srečal, najbrž bo to spet priložnost za spoznavanje novih in zanimivih ljudi.

Na tem popotovanju se bom pridružil slovenski ekspediciji, po pričakovanjih bomo na srečanju imeli predstavnika MVZT kot tudi Apek-a.

Kaj pričakovati od dogodka, kjer se skupaj zberejo vlade ter vladne organizacije in razpravljajo o prihodnosti interneta? Najbrž bo veliko govora o ITU nameri, da postane šesti RIR in si pridobi svoj kos IPv6 naslovov. Kakšen je plemeniti namen ITU-ja s tem predlogom? Utemeljili so zadevo nekako tako, da če se učimo iz zgodovine in vzamemo za primer razdeljevanje IPv4 naslovnega prostora, so sedaj države v razvoju ostale brez IPv4 naslovov, ker so jih prej pobrale vse ostale, bolj napredne države. Se strinjam in to je razumljivo.

ITU hoče dobiti svoj del IPv6 naslovnega prostora, da se ne bi zgodba ponovila. Pravijo, da jih bodo prišparali za države v razvoju, da bodo lahko kadarkoli dobili naslovni prostor, tudi če velike države zasedejo vse preostalo. Nekako ne slišijo, da se IPv6 naslovni prostor razdeljuje tipično po blokih /32 in da je treba opravičiti vsako alokacijo, ki je večja.

Po pogovoru s Patrikom sem naredil enostavni matematični izračun, koliko časa potrebujemo da sploh razdelimo IPv6 naslovni prostor in nalašč pretiraval s številom “razdeljevalcev”…

Če bi teoretično imeli 1.000.000 RIRov (regionalnih registrov, sedaj jih imamo 5) na svetu in bi vsi registri začeli alocirati vsako sekundo (vsake ure, vsakega dneva, vsakega leta) 1 (en) /32 enemu njihovemu LIRu, bi lahko eventuelno razdelili ves IPv6 naslovni prostor v 2.5 × 10^15 letih, bolj natančno 2.512.308.552.583.217 letih.

Po angleško povedano (dvomim da imamo mi sploh izraze za to), 2 quadrillion, 512 trillion, 308 billion, 552 million, 583 thousand and 217 years from “now”.

To je samo alokacija, kar pomeni zapisati “ime, priimek, LIR_ID in addr_space/32” v database, to ni realna uporaba naslovnega prostora – samo dodelitev.

Da, ITU mora čimprej prevzeti kontrolo nad razdeljevanjem naslovov, IPv6 prostor je v veliki nevarnosti, nova podjetja in države v razvoju ne bodo mogle dobiti nič več (po “insert the number from above” letih).

Sporno pri vsem tem njihovem početju je to, da če dobijo svoj kos IPv6 naslovnega prostora bodo začeli konkurirati čisto lepo urejenemu sistemu RIRov. Postaviti nameravajo CIR (oziroma NIR, national internet registry) in znortaj držav dodeljevati IPv6 naslove končnim uporabnikom. Kako ITUjevsko razmišljanje, problem je edino v temu, da internet ni hierarhičen in ITU razmišljanje nima na internetu kaj početi. S to potezo bi dali moč lokalnim registrom in logika nam pove, da bi regionalni registri, kot je recimo RIPE kmalu začeli propadati…

Moj predlog ITU-ju je sledeč: Da, lahko dobite svoj kos IPv6 naslovnega prostora, a ne smete ga začeti razdeljevati, dokler prva država v razvoju ne ostane brez možnosti pridobitve novega IPv6 naslovnega prostora. Se vidimo čez malo več kot dva kvadriljona let, torej. Zbogom in hvala za vse ribe! 🙂

Jan Žorž

Vaš IP naslov (ali ste na IPv6 ?):
3.227.208.153

Comments

  1. zobo
    September 7th, 2010 | 11:51

    Prdlagam da narediš HTML slideshow, daš na zelo kratek URL in ko bodo gospodje, ki bodo skozi predavanje pohvalili svoj dober design, dali možnost za vprašanja, pograbiš mikrofon, prosiš predavatelja da vtipka URL in na tvoj ukaz pritiska next.
    Hočem posnetek dvorane 🙂

  2. September 7th, 2010 | 12:03

    dobra ideja 🙂

  3. Urban
    September 8th, 2010 | 10:16

    Zahteva, da ITU postane internetni registrar prihaja s strani nerazvitih držav (Sudan, arabske države…), ne pa s strani ITU.ITU je mednarodna organizacija Združenih narodov, ki je bila ustanovljena z namenom, da zagotavlja trajen razvoj telekomunikacijskih in informacijskih omrežij. Med drugim tudi skrbi, da so viri (frekvenčni prostor, številski prostor E.164,Q.708-mednarodne kode za signalizacijo ISPC, E.212-mobilne MNC kode-IMSI,..) pravično porazdeljeni med vse države sveta, ne samo med razviti del. Razviti del sveta ima praviloma več sredstev, ki jih lahko vlaga v razvoj omrežij, zato praviloma lahko začne prej izrabljati kritične (omejene) internetne vire, med katerimi spada tudi naslovni prostor. Raziskave že zdaj kažejo, da je korelacija med sedanjimi lastniki IPv4 naslovov in IPv6 naslovov (tisti, ki imajo sedaj veliko IPv4 naslovov imajo tudi že sedaj veliko IPv6 naslovov, in obratno). Kot vemo, sedanji problem pomanjkanja IPv4 naslovov izhaja predvsem iz zgodovinskih razlogov, ko je ameriška vlada, znanstvene inštitucije, vojska in velike tehnološko napredne korporacije pridobile velike naslovne bloke, ki jih imajo v lasti še danes. Te začetne bloke je dodeljevala IANA, ki deluje pod okriljem vlade ZDA.
    Prvi RIR-i so nastali šele leta 1992 (RFC1366) ravno z namenom, da se IP naslovi, kot kritični internetni viri začnejo porazdeljevati regionalno, saj s tem bolje služijo lokalni skupnosti v smislu jezika in lokalnih običajev:citiram omenjen RFC
    ‘The major reason to distribute the registration function is that the Internet serves a more
    diverse global population than it did at its inception. This means that registries which are
    located in distinct geographic areas may be better able to serve the local community in
    terms of language and local customs?.

    RIR tehnično gledano, so zelo strokovni, transparentni in odprti, vendar zadaj je denar, ki priteka od ISP-jev (LIR-ov), ki so zelo odvisni od njihove politike. Če bo nastal še en registrar, bodo RIR-i dobili konkurenco, ISP-ji pa možnost izbire. Krovno nad vsemi RIRi (Internet root) je ICANN, ki je neprofitna organizacija, vendar je (direktno) pod vplivom ameriške vlade. V ICANNu so sicer tudi predstavniki vlad posameznih držav, vendar je vprašljiv njihov vpliv, ki ga imajo na politiko vodenja interneta.
    Trenutno je alokacija IPv6 naslovov zelo poceni. Tisti, ki jih potrebujejo (predvsem tehnološko razvita in napredna podjetja) jih dobijo za majhen denar. Glede na število razpoložljivih IPv6 naslovov (2^128), zgleda na prvo žogo ogromno in teoretično nemogoče izrabiti. Vendar zgodovina nas uči, da smo se pri marsikateri stvari zmotili. Kljub vsemu samo za primer: ameriško Ministrstvo za obrambo je alociralo /13, vlada Nemčije /26. Prihaja ‘Internet of Things’, ki bo največji porabnik naslovov. Dolgoročno gledano morda niso kritični IPv6 naslovi, temveč morda drugi problemi, ki bodo pri tem posledično nastali (npr. ogromno število zapisov v routing tabelah).

    Ne zagovarjam ITU, niti sistem RIRov, vendar sem mnenja, da morajo biti vsi kritični internetni viri pravično porazdeljeni in upravljani z vplivom vseh držav sveta.

    Predlog, da ITU postane šesti internetni registrar je potrebno z vso resnostjo preučiti, z vidika dolgoročne stabilnosti, trajnosti in varnosti interneta, ki bo zadeval vse države sveta.

    Dodatno branje:
    Competition in IPv6 Addressing:A Review of the Debate:
    http://www.internetgovernance.org/pdf/igp-v6.pdf
    PDF]
    Study of IPv6 address allocation and registration:
    http://www.itu.int/dms_pub/itu-t/oth/3B/02/T3B020000020001PDFE.pdf

  4. September 8th, 2010 | 10:27

    Urban, hvala za komentar, ki osvetli zadevo tudi iz malenkost drugačnega stališča; komentiral bi edino tale stavek:
    “Trenutno je alokacija IPv6 naslovov zelo poceni. Tisti, ki jih potrebujejo (predvsem tehnološko razvita in napredna podjetja) jih dobijo za majhen denar. ”

    Alokacija IPv6 naslovnega prostora je brezplačna, biti moraš LIR in to je to. Nemška vlada je alocirala /26, malo ljudi pa ve, da je upravičevanje /26 alokacije menške vlade RIPE-u trajalo več kot 1 leto. Nemška vlada je morala krvavo opravičiti, zakaj potrebuje /26 in tega ni dobila kar tako, samo zato ker je pač nemška vlada. Že zaradi tega podatka se mi zdi, da je skrb ITU-ja odveč, kot tudi Sudancev in ostalih pobudnikov podobnih idej.

  5. Davor
    September 8th, 2010 | 12:23

    Uvodni prispevek govori o IGF, potem pa se večji del posveča ideji o ITU-ju kot šestem RIR-u. Pripombe imam na oba dela, zato jih bom zapisal ločeno v dveh komentarjih.

    Najprej o ITU/šesti RIR:

    V Urbanoven sicer korektno povzetem ozadju se ne strinjam z nekaterimi dejstvi, zaključki ali razumevanji. Res je, da je prvotni sistem razdelitve naslovov IPv4 bil nepravičen (gledano iz svetovnega vidika). Vendar je to bilo spremenjeno z uvedbo RIR-ov! Resda (pre)pozno, ampak vsekakor pravočasno za svet šestice. Argument o korelaciji med skokovito alokacije šestičnega prostora in porazdeljenostjo štiričnega vidim kot retorično finto: štirka je mimo, šestka se začenja iz nule.

    Konkurenca RIR-om: ideja geografske pokritosti RIR-ov sledi podobnim načelom Združenih narodov (OK, RIR-ov je pet, geografskih regij po OZN pa štiri). Ne vidim nič spornega, da se posamezni LIR-i povezujejo s “svojim” RIR-om. Ne poznam prav nobene ovire, ki bi jih RIR-i postavljali proti LIR-om, poznam pa kup ovir, ki jih posamezne države postavljajo na pot plodnega sodelovanja na relaciji RIR – LIR! In prav v tem tiču grmi zajec: Vlada države X, ki ne želi svobodnega internetnega življenja za svoje državljane in pravne subjekte, bo lahko od svojih ISP-jev zahtevala, da se pojavijo kot LIR-i (in CIR-i in …) in se skozi kontrolirano točko pogovarjajo “s tistim zgoraj”. In ker je “tisti zgoraj” v tem trenutku samo eden od petih RIR-ov, ki v kaj takega ne bo privolil, se tu(kako priročno!) najde ITU kot dobrosrčni varuh ubogih in zatiranih. Nalijmo si čistega vina: države, ki skozi ITU forsirajo idejo šestega RIR-a (saj vemo, kdo so to), želijo prav to: državno kontrolirano alociranje naslovnega prostora.

    Oporekam dikciji “[cit]da morajo biti vsi kritični internetni viri pravično porazdeljeni in upravljani z vplivom vseh držav sveta[/cit]” – seveda ne prvemu delu ampak drugemu. Zakaj bi naj države sveta imele posebno vlogo? Ves proces generalnega internetnega upravljanja v zadnjih recimo osmih letih je naravnan na “multistakeholding model”, kjer so države ZGOLJ EDEN od igralcev!

    Vpliv vlade ZDA – seveda obstaja, tega ne moremo zanikati. Vendar je to po mojem daleč od tega, da je IANN direktno pod njenim vplivom. V resnici je vloga vlade ZDA zreducirana še samo na “root zone”, pa še to bomo verjetno kaj kmalu zrušili :-). Sicer pa – o zamenjavi vpliva vlade ZDA s vplivom denimo ITU-ja rad navajam tale primer: Vlada ZDA še ni nikoli ukazala operaterjem root-zone, da izbrišejo domene Iraka, Granade, Afganistana, itd, medtem ko so ZN (in ITU) pridno uporabljali “sankcije” v normalnem telefonskem prometu proti nekaterim ostankom nekdanje Jugoslavije.

    Zagovorniki predloga (npr Malezija) vlečejo na plano še take argumente, kot “težavna komunikacija lokalnih okolij (LIR-i) s RIR-i, zato je potrebna pomoč”. Strinjam se s pomočjo – naj bo npr ITU ali kakšna njegova skupina pravi naslov, ki pomaga pri tem problemu v obstoječem modelu.

    Pa še en splošni pogled: le zakaj moramo porazdelitveni model OZN (ki ga sestavljajo tako imenovane suverene države in čisto nič drugega) aplicirati na internet? Pomislimo – Švice praktično do včeraj ni bilo v OZN; Tajvan je odletel kot je dolg in širok iz tega kluba, ko se je veliki Kitajski to naprdnilo; na drugi strani pa na nobenem svetovnem prvenstvu fuzbala ali košarke še nisem srečal nacionalne reprezentance UK (smo se pa že tepli z Angleži, Škoto, Valežani, Sev. Irci …).

    OK, še malo resnosti: strinjam se z Urbanom, da je potrebno to vprašanje oziroma predlog resno in temeljito preučiti. To moje nakladanje je sicer osebno mnenje in nima prav nič opraviti z morebitnimi uradnimi stališči DID, MVZT ali Republike Slovenije (si pa bom z vsemi silami prizadeval …)

    Davor

  6. September 8th, 2010 | 12:36

    +1 🙂

    Zelo lepo povzeta problematika.

  7. Urban
    September 8th, 2010 | 13:02

    Davor hvala za tvoj komentar. Prav je, da se zadeva osvetli z vseh zornih kotov.

  8. September 8th, 2010 | 13:33

    Berem ITU-T dokumente, predlagane s strani Urbana, pa bom kar nehal…

    V studiji o IPv6 pise med drugim:
    “45. Initially, IP addresses were allocated by Jon Postel, one of the people originally involved in the design and implementation of the Internet (opomba.22).”

    Opomba.22: See IETF RFC 349 of 30 May 1972

    Grem gledat RFC349, ki pa govori o “Proposed Standard Socket Numbers”, skratka o definiciji socketov/portov.
    http://www.ietf.org/rfc/rfc349.txt

    Saj niso resni, no, v nedeljski vecerni oddaji na poptv bi jim rekli “salabajzerji”. Ostalih RFCjev, katere navajajo sploh ne bom sel preverjati, ker vidim da kar nekaj nabijajo na pamet.

  9. Davor
    September 8th, 2010 | 13:34

    Zdaj pa še komentar o prvem odstavku uvodnika oziroma o IGF:

    Ni korektno navajanje, da je IGF namenjen predvsem vladnim in državniškim organizacijam. Prav nasprotno je res – IGF je nastal na pobudo zelo širokega kroga aktivnih igralcev, med katerimi so vlade in državniške organizacije samo eden iz množice enakovrednih in enakopravnih in še zdaleč ne kakor koli posebej odlikovanih. Konkretno, IGF je nastal kot rezultat drugega Svetovnega vrha o informacijski družbi (WSIS) v Tunisu (november 2005), ki je zavezal generalnega sekretarja Združenih narodov, da ustanovi tak forum kot ustrezen prostor za dialog med vsemi deležniki (države oziroma njihove vlade, privatni sektor, civilna družba, mednarodne organizacije, Združeni narodi …). V okviru IGF se razpravlja o javnih interesih, povezanih z upravljanjem interneta, da bi se s tem zagotovilo nemoteno delovanje in razvoj interneta. IGF nima nadzorne vloge in ne vpliva na obstoječe operativne procese.

    Če gledamo na forum kot na odprti prostor za dialog, kamor pridejo vsi glavni deležniki, potem je to odličen korak naprej v razvoju informacijske družbe. Nikakor pa to ni priložnost za radikalno razčiščevanje “upravljanja interneta” v tehničnem in organizacijskem smislu, kot so nekateri pričakovali že v drugem svetovnem vrhu informacijske družbe v Tunisu in na ustanovnem zasedanju IGF (ukinitev ICANN-a kot vrhovne krovne avtoritete in ustanovitev nečesa nedefiniranega novega pod okriljem Združenih narodov). Ta ideja je v luči najnovejšega dogovora med ICANN-om in vlado ZDA za zdaj vsaj nekoliko na stranskem tiru, čeprav so v ozadju še vedno prisotni lobiranja in pritiski. Tudi Evropska unija podpira idejo, naj pri upravljanju interneta v tehničnem in organizacijskem smislu ostane vse po starem, konkretne probleme ali težave pa je potrebno s temeljitim premislekom posamič razreševati.

    Proces se bo nadaljeval; zaključen je sicer petletni krog, vendar so za nadaljevanje praktično vse svetovne države (razen Kitajske in Savdske Arabije), vse relevantne mednarodne organizacije (tudi ITU, ki je po začetnem grobem izpadu takrat novega prvega moža zdaj močno umiril žogo), civilna družba, “private sector” … ZA podelitev novega petletnega ciklusa.

    Še enkrat: IGF nima nadzorne vloge in ne vpliva na obstoječe operativne procese, temveč je to zelo zelo širok in odprt prostor za dialog med vsemi.

    Iz Slovenije bomo vsaj trije: poleg mene, ki vodim enočlansko 🙂 uradno delegacijo Republike Slovenije (in torej med kopico “stakeholderjev” predstavljam vladni/državiški segment, sta tu še Jan, ki ga je povabil organizator ene izmed vzporednih delavnic (pripada “zasebnemu sektorju), ter Urban (iz “državniškega” sektorja). Na seznamu je sicer najti še eno ime, vendar nisem prepričan, če bo res tam.

    IGF je kot prostor za dialog (torej “forum” v antičnem smislu besede) usmerjen naprej, v bližnjo prihodnost (torej ne v 25. stoletje ampak na jutri oziroma celo danes zvečer). Da je to še kako potrebno, kaže na primer tudi poučni članek iz prejšnjetedenskega Economista (http://www.economist.com/node/16941635?story_id=16941635&CFID=147036022&CFTOKEN=30198525), kjer se uporablja celo izraz “balkanizacija”.

    Davor

  10. September 8th, 2010 | 14:11

    Davor, hvala za pojasnilo. Vedno sem imel obcutek, da je IGF bolj “governmental” zadeva, morda zato ker to precej poudarjajo na svoji web strani…

Leave a reply

website