Ameriški kabelski operaterji pospešeno uvajajo IPv6 do končnih uporabnikov
Comcast in Time Warner Cable prav tekmujeta, kdo bo omogočil več domačim uporabnikom dostop do Interneta preko obeh protokolov – IPv6 in IPv4. John Jason Brzozowski (in Comcast ekipa) ter Lee Howard (in TWC ekipa) vsak mesec postavita na dual stack nekaj novih področij (CMTS vozlišč) in vsi domači uporabniki na teh področjih dobijo tudi IPv6 “by default”, ni se jim treba nikamor prijavljati ali si IPv6 posebej omogočati. Kdor ima doma opremo, ki to podpira to začne uporabljati večinoma brez da bi sploh vedel, da ima sedaj dva protokola – in tako je tudi prav…
V pogovorih z obema zgoraj omenjenima sem zaznal, da bi oba rada ta projekt pripeljala čimprej do konca, saj se priprave na uvedbo IPv6 v tako velikih omrežjih kot sta Comcast in TWC vlečeta že veliko let – 7 let v Comcast primeru. Neskončni sestanki s proizvajalci opreme da popravijo napake v implementacijah, neskončna testiranja in dokumentiranja procedur in končno – uvedba do končnih strank. Comcast omogoči IPv6 tudi do 100.000 novim uporabnikom na mesec, včasih tudi več. O tem zgovorno pričata spodnja grafa:
Ker smo z obema zgoraj omenjenima kolegi že dolgo časa, ju včasih pobaramo tudi malo o izkušnjah masovne uvedbe IPv6 “za kulisami”. Oba imata podobne dobre izkušnje, saj klicev na center za pomoč uporabnikom zaradi tega skorajda ni, tiste ki pa so pa z lahkoto odpravijo in večinoma je težava na uporabnikovi strani zaradi “custom” konfiguracij in IPv6 “poskusov”.
Njuno mnenje je, da če svoje delo pri implementaciji opravimo pravilno, da uporabnik sploh ne čuti kakršnekoli razlike. Moderni operacijski sistemi in usmerjevalniki z IPv6 podporo to že tako dobro in avtomatizirano počnejo, da je vsaka skrb odveč – seveda če si operater ne izmišljuje svojih pristopov, ki večinoma izhajajo iz IPv4 razumevanja omrežja. IPv6 deluje drugače in je bil zasnovan z drugačnimi predispozicijami v mislih, zato ga je treba uvesti tako, kot je predvideno.
Na svojih potovanjih po svetu in predavanjih o IPv6 in pomembnosti organiziranja “Best Current Operational Practices (BCOP)” regionalnih repozitorijev velikokrat spregovorimo z operaterji tudi o njihovih izkušnjah pri uvedbi IPv6 in večinoma so istega mnenja in delijo iste izkušnje: Začeli smo teste in POC uvedbe IPv6 z IPv4 razmišljanjem in se še pravočasno “zaleteli v zid”. Največ preglavic so nam delale ideje o prenosu dinamičnih naslovov iz IPv4 v IPv6, kjer smo zelo kmalu ugotovili, da nam dinamično dodeljevanje “prefix-ov” povzroča samo preglavice, saj IPv6 ni bil zasnovan s tem v mislih. IPv6 je treba uvesti celovito, pozabiti na IPv4 in uvedbo zasnovati neodvisno od zasnove starega protokola in jo potem prilagoditi na obstoječe omrežje.
Poleg znanja in informacij kako narediti uvedbo je včasih še bolj pomembno vedeti česa ne smemo narediti in v katero smer ne iti, pa čeprav zgleda na začetku zelo obetavna, predvsem za tiste z manj IPv6 izkušnjami in tipično zelo veliko izkušnjami na IPv4.
Za Go6, Jan Žorž
Vaš IP naslov (ali ste na IPv6 ?):
18.97.14.83